četrtek, november 30, 2006

Večer in Delo kot javna hiša

Dobro uravnoteženih medijev očitno nič ne spravi iz ravnotežja. Večer in Delo, recimo, pod svojimi članki o zadnji Piramidi na spletnih straneh strpno prenašata vse šovinistične izpade.

Kakor ni bilo presenetljivih tistih koliko-že-odstotkov podpore kateremu-že-zmag(ovalc)u torkovega svinjanja v javni hiši, tako tudi ti spontani izlivi sovraštva niso nepričakovani. Uredništvi bi jih morali pričakovati in se nanje pripraviti. O določenih stvareh odgovorno uredništvo ne sme omogočiti spontane razprave. V imenu demokracije pač.
V imenu demokracije namreč tudi ni mogoče razpisati referenduma na temo končne rešitve (endlösung) romskega vprašanja. Čeprav bi nekateri to nemara radi in čeprav bo morda kakšnemu šovinističnemu poslancu to celo padlo na misel.

PS: Ni videti, da bi šlo za šalo, novica o tem, da so vaške straže včeraj pregledovale policijska vozila, očitno drži.

sreda, november 29, 2006

Odstopite, gospod Možina!

S to izjavo, gospod Jože Možina, se pa ne morete izmazati! Da se je "zaradi nespoštovanja pravil enega od trojice gostov" sinočnja Piramida razvijala v nedopustno smer, je strahopetno in poniglavo sprenevedanje, gospod direktor javne hiše.

Kot strahopetnega poniglavca vas, gospod direktor, razkriva sama voditeljica oddaje v komentarju incidenta, ki se je menda zgodil po oddaji. Če je korektno prenesen, je pozornosti vreden tale njen stavek, dobro si ga preberite: … "Nič hujšega se ni zgodilo. Jelinčič je pač na svoj znan način v oddaji govoril zoper Rome, kar je enega ujezilo." … Ta stavek dokazuje, da ste vsi odgovorni v javni hiši dobro vedeli, koga vabite in kako bo govoril. Kljub temu oziroma prav zato ste to storili, torej ga povabili. Voditeljici oddaje gre v njeni kratkovidni ambicioznosti in hlepenju po slavi nemara "le" za gledanost, čeprav za ceno poskusa medijskega umora določene etnične skupine. Voditeljica oddaje, ki ima nad seboj urednika, je v bistvu nepomembna.

Zanjo sta odgovorna vidva, direktor in urednik. Vidva bi ji morala razložiti, če je bilo vabilo njena ideja, zakaj ga ne more povabiti. Vam, gospod direktor Možina, in resornemu uredniku, ki ste ga vi nastavili, ne bi smelo iti samo za gledanost. Vi, gospod Možina, bi se morali zavedati, da ste direktor javne hiše, ki ne sme sodelovati pri razpihovanju šovinizma. Zaradi številnih razlogov, ki vam jih ne bom našteval (od ustave do aktov vaše javne hiše). Spominjam pa vas, gospod direktor, na petkov poziv treh predsednikov (države, parlamenta in vlade) k strpnosti. Za vas, gospod direktor javne hiše, je takšen poziv zakon! Kot tudi podoben poziv predsednika vlade v ponedeljkovih Odmevih.
Gospod Možina, vi ste vedeli, kdo je povabljen v oddajo. Vaša javna hiša je na to gledalce vsiljivo opozarjala nekaj dni pred oddajo. Vi, direktor Možina, ne morete obžalovati nespoštovanja pravil oddaje, vi se ne morete skrivati za hrbtom notorično šovinističenga poslanca. In da vam ne bi padlo na misel, gospod Možina, odstaviti ali kakor koli drugače zvaliti krivdo na voditeljico oddaje ali njenega resornega urednika!

Vi sami, Jože Možina, direktor javne hiše, ste tisti, ki mora iti! Odstopite, gospod Možina!

torek, november 28, 2006

My ass, minister Virant!

Minister Gregor Virant je zadovoljen z napredkom javne uprave v zadnjih dveh letih. Tega, da njegovi uradniki niso bili sposobni izpeljati upravnega postopka za odstranitev nezakonite gradnje Strojanovih, minister ni omenil.

Minister Virant je tako objektivno odgovoren za to, da so bili Strojanovi oktobra 2006 še v Ambrusu, na tem dejstvu pa temelji tudi njegova odgovornost za zaostrovanje razmer, ki ga spremljamo zadnji mesec in pol. Če morda niste slišali predsednika vlade v Odmevih na RTVS ta ponedeljek, naj posebej za vas, gospod minister, povzamem.

Od leta 2002 obstaja pravnomočna odločba o nezakonitosti gradnje Strojanovih, prejšnje vlade pa na tej podlagi niso storile nič, kar bi bilo treba, da se pravni red spoštuje. Ob tem, bodite pozorni, gospod Virant, je vaš nadrejeni, gospod Janez Janša, priznal, da tudi njegova vlada doslej ni storila ničesar, čeprav je že dve leti na oblasti. (Premi govor predsednika vlade vam je na voljo v online arhivu RTVS, žal pa vam ne morem pomagati z neposredno povezavo. A se boste že znašli, začnite na www.rtvslo.si.)

Res je, gospod Virant, predsedniik vlade vas izrecno ni omenil, vendar ne vidim, kdo drug razen vas bi lahko zadevo glede na pristojnosti zamočil in spravil gospoda Janšo v tako neugoden položaj. Da je neugoden, se bova najbrž strinjala: gospod Janša je ja predsednik vlade, ki je obljubila, da bo boljša od prejšnje, zdaj pa mora zaradi vas priznavati, da nečesa ni storila – enako kot prejšnja.

Skrbi me za vas, gospod minister, zato vas tukaj dobronamerno opozarjam na drugih 72 nezakonitih romskih naselij širom Slovenije. Preden se kdo od okoliških zakonitih naseljencev spomni, da bi poklical policijo za policijsko deportacijo »slepih« romskih prebivalcev na davkoplačevalske stroške, vas prosim, da skrbno pregledate, katere od teh naselbin so že godne za izpeljavo upravnega postopka in posledično rušenje. Če kod še manjka pravnomočna odločba, pa dajte, za božjo voljo, podvizati kolega, pravosodnega ministra Lovra Šturma.

Tega vam ne bi tako zavzeto predlagal, če ne bi iz že omenjenega nastopa gospoda Janše v javni hiši razbral, da bo država Strojanovim poiskala nadomestno zazidljivo lokacijo. Iz tega sklepam, da jo bo tudi za drugih 72 – ali kolikor jih pač je – romskih družin storila enako. Kajti pred zakonom so vsi Romi enaki, za vlado pa zato vsi isti.

ponedeljek, november 27, 2006

Prepozno, gospod Janša!

Temačno je bilo vaše obličje, gospod premier. Hudo, res, ko človek niti sredi noči nima miru pred kamerami. Na koncu pa še to zborovsko dretje sredi vaše volivne trdnjave in v vaši prisotnosti: Prasice!

Volivci so res ena nehvaležna žvižgajoča svojat, kajne? Nič čudnega, da vam ni bilo do izjav. Sploh, ker so po vašem mnenju tako in tako krivi mediji. Ali pa ste že spremenili svoje stališče s tem v zvezi?

Precej slaba in draga je postala vaša najmanj slaba in cenejša rešitev, gospod Janša! V noči s sobote na nedeljo poslušati razjarjene rojake in prepričevati neubogljive Rome ni ravno prijaznejši način, kako preživeti konec tedna. Kdo bi si mislil, vi, predsednik vlade, tako rekoč ponočujete z Dolenjci in Cigani, na koncu pa še tega ne veste, kdo od njih je bolj naporen.

Toliko truda za nič, gospod premier! Ste bili pač prepozni. Če ste že hoteli ponočevati z njimi, enimi in drugimi, bi to morali storiti tisto noč, ko ste odobrili – molče ali dejavno, vseeno – deportacijo Strojanovih v Postojno.

A vendarle, lepo od vas, da ste primer romske družine minulo noč javno povzdignili v zadevo, s katero se osebno ukvarjate. Tako ne bo več nesporazumov, volivcem je jasno: ne Mate ne Zver ne Podobnik ne Virant – vi osebno ste odslej odgovorni za vse, kar se bo še zgodilo. S pozivi k strpnosti si ne morete olajšati te odgovornosti. Vi ne, kajti vi ste krivi za to, da se zdi Slovenija po pičlem mesecu od vaše najmanj slabe in cenejše rešitve kot rezervat rasistov. Kar še vedno nočem verjeti, da je.

Prepozno ste se spomnili na strpnost, gospod Janša! Od vaše najmanj slabe in cenejše rešitve ni ostalo nič. Za nikogar! Ne za Strojanove, ne za državo in ne za vas. To, da ni ostalo nič za vas, me, priznam, ne moti.


sreda, november 22, 2006

Tako je, Drni, ta država potrebuje psihiatrinjo!

Po iztrebljenu čarovnic v imenu Boga v tej državi ni ostalo veliko medijev, torej ljudi, ki sprejemajo in posredujejo znamenja iz onostranstva. Ali pa iz podzavesti, ki je pravzaprav tudi nekaj transcendentalnega.

Čeprav leve in desne, partizane in domobrance, liberalce in klerikalce, kontinuiteto in pomlad … celo agnostike in skeptike … pa Rome in one z dokumentiranim praslovanskim plemenskim deblom … že dlje časa, da ne rečem od osamosvojitve (ali pa še od prej), črviči dvom, ali je ta država povsem normalna, tega na glas ni nihče govoril. Razen v afektu, pa se je potem hitro popravil in opravičil. Kaj si bodo pa sosedje mislili!? Naj sosed, ne vrag, bo mejak!

No, državljani si vsake toliko časa izberejo tudi prvega izmed sebe. Prvi državljan lahko govori namesto vseh … … levih in desnih … agnostikov in skeptikov … da ne ponavljam tega (saj veste, jaz bom predsednik vseh državljanov), čemur se po ustavi reče, da jih predstavlja oziroma reprezentira. Ker predstavlja vse, mu ni treba govoriti samo normalno. Lahko naklati kaj o ozimnici ali koncu sveta, na primer, pa zato še ni nor. V tistem trenutku samo predstavlja državljane, ki po večinski konvenciji niso normalni. Drugič spet lahko govori popolne abotnosti, pa zato še ni neumen. Pač samo govori v imenu bebcev med državljani.

Tako mora tuintam predsednik države povedati tudi kaj v imenu državljanov, ki si nečesa ne upajo povedati na glas. Če dobi sporočilo, kaj se dogaja v njihovi podzavesti. Janez Drnovšek ga je očitno dobil, tistega v zvezi s potlačenim dvomom o nenormalnosti te države. In je spregovoril: ta država potrebuje psihiatrinjo. Predsednik države Janez Drnovšek je potemtakem medij, v teh krajih dokumentirano prvi po iztrebljenju čarovnic.

Od Freuda naprej, najmanj od takrat, pa je znano tudi, da se mnogi pacienti nočejo soočiti z lastnimi travmami. Možen, celo zelo verjeten je tako odpor številnih državljanov do razkritja njihovega podzavestnega dvoma v normalnost te države. Ti državljani bodo zato nasprotovali predsednikovemu sporočilu, da ta država potrebuje psihiatrinjo.

ponedeljek, november 20, 2006

Bravo, le eno samo truplo še manjka!

Poziv po krvavem martinovem koncu tedna je padel na ploden asfalt. Pet mrtvih v borih treh dneh. Super! Do lanskega dosežka manjka samo še eno truplo.

Izvirnosti tudi ta konec tedna ni manjkalo: dva sta se šla celo utopit. Ni slabo, tako je treba, kadar gre za nohte, ko je treba povečati število mrtvecev na slovenskih cestah! Zdaj smo pri 232, lani ob tem času smo bili pri 233.

Da to ni pietetno do ponesrečenih, do njihovih svojcev in prijateljev, sem se vprašal že zadnjič? Še vedno se strinjam, res ni. In ponavljam še nekaj. Trpnik kot olajševalna okoliščina mi gre na živce: se je zgodila (nesreča). Ni se zgodila, nekdo je bil dejaven. Zgodi se potres. Temu se reče naravna nesreča. Če bi se strinjal s trpnikom, bi bile razmazani, razkosani, razmesarjeni in utopljeni človeški ostanki na slovenskih cestah in ob njih posledica naravnih nesreč. Pa niso.

Dajmo še malo, skozi rdečo, čez neprekinjeno, v škarje, 90 skozi naselje … Eno samo truplo še manjka, z dvema pa bo lanski dosežek že padel!

četrtek, november 16, 2006

Vznemirjeni Stres

Škofa Antona Stresa vznemirja »hlastanje za dobičkom in užitkom«. Kritizira vlado, ki da popušča na vsej črti in celo aktivno omogoča, denimo, genetske raziskave, nedeljsko delo ali igralništvo.

Nekoč, pravi škof, so temeljne osebne, družinske in krščanske vrednote načrtno uničevali komunistični oblastniki, danes jih zastopniki liberalnega kapitalizma.

Kakor je razvidno iz komentarjev pod škofovim razmišljanjem, se njegovim bratom in sestram, a tudi agnostikom, zdi problematično še vse kaj drugega. Radi bi slišali škofovo stališče – in škofovske konference – še o čem drugem. In še čakajo nanju.

torek, november 14, 2006

Vsi smo mi Malo Hudo, gospod predsednik!

Morda bi bilo pa 200 specialcev vendarle cenejših, gospod premier, kaj pravite? Morda vaša najmanj slaba rešitev z deportacijo ni bila najboljša. Morda je šele vaše počezno salonsko besedičenje o nujnosti ukrepanja na terenu uzakonilo nestrpnost in netolerantnost. Morda pa še vedno niti ne razumete, zakaj New York Times (in še prej International Herald Tribune) ne razumeta, da se vam, vaši vladi, zdijo nemogoče, drage, teoretske in salonske rešitve, ki so edino možne – ker so pač zakonite.

Ne verjamem, da boste sčasoma spoštovanje pravnega reda doumeli kot vselej najcenejšo rešitev, čeprav se zdi, da trenutno nemara veliko stane. Vaš značaj, gospod Janez Janša, ni takšen, vi niste učljivi, le do določene mere prilagodljivi. Morda, to se mi zdi možno, boste torej zaradi okoliščin navsezadnje spremenili svoje stališče do primera, ki ga je vaša vlada spremenila v afero. Afero, ki bi vas in to vlado morala odnesti (a vas seveda ne bo), saj ste poskrbeli, da je ta država postala znana po svojih palestincih. Bi pa že bilo bolje, če bi po kakšnem naključju postala znana po tisti gasilski znački, predstavljeni prejšnji teden.

Vaš minister, slišim, Strojanovim zdaj že išče novo ozemlje. Na tistem, ki jim ga je ponudil, se ne bodo mogli, se ne bodo smeli naseliti. Pa nista menda z ministrom res pričakovala, da bo mogoče za Strojanove najti novo ozemlje? Zakaj bi jih pa drugje sprejeli, če jih v Ambrusu niso hoteli imeti za sosede? Ne vem, ali ste vi res mislili, da so v Ambrusu doma nestrpneži? Ravnali ste že tako: izselimo jih od tam, jim bomo nekje drugje – kjer so manj nestrpni (česar seveda niste dejali) – našli ozemlje. To je z vaše strani žaljivo do prebivalcev Ambrusa. In politično neumno, saj ste se zmanevrirali v slepo ulico. Na njenem koncu so množice vaščanov sleherne potencialne lokacije. Naselje Malo Hudo ima preroško ime.

»Treba je le izbrati lokacijo in se dogovoriti z lokalnim prebivalstvom,« je vaš minister danes dejal v Bruslju. Res je, »le« lokacijo in dogovor potrebujete, gospod premier. In to lokacijo in dogovor boste kar iskali. Kot je ves svet desetletja iskal ozemlje in dogovor za Palestince. Zdaj ima oboje, pa vendar Palestinci nimajo ne enega ne drugega. Strojanovim boste iskali drugo ozemlje, samo da ne bi bili »tukaj«. Da bi bili drugje. Tukaj pa je vsepovsod. Za palestince od tu in tam ni nikjer drugje, je povsod tukaj. Tukaj, kjer zanje ni prostora. Kjer je zanje prostor, je drugje. Ne tukaj.

ponedeljek, november 13, 2006

Dajmo, le še sedem trupel manjka!

Za lanskim izidom Slovenija zaostaja le še za približno 3 odstotke. Piškavih sedem trupel, pa smo tam. Ta vikend je bil izdaten: tri sveža trupla na en mah. Dajmo še malo, skozi rdečo, čez neprekinjeno, v škarje, 90 skozi naselje …

Da ni pietetno do tistih treh mladih, ki so umrli v nesreči pri Kobaridu, do njihovih svojcev in prijateljev? Se strinjam, res ni. Ne vem, kako in zakaj se je zgodilo, iz dejstva, da je bilo martinovo, pa nočem prehitro sklepati. Čeprav me mika. A mi tudi dol visi, zakaj konkretno se je zgodila ta nesreča. In zakaj konkretno je potem slovenske ceste letos za kratek čas okrasilo še 221 krvavih tihožitij. Brigajo me neumnosti, ki jih ob tem klati policija.

Trpnik kot olajševalna okoliščina mi gre na živce: se je zgodila (nesreča). Ni se zgodila, nekdo je bil dejaven. Zgodi se potres. Temu se reče naravna nesreča. Če bi se strinjal s trpnikom, bi bile človeški ostanki na slovenskih cestah posledica naravnih nesreč. Pa niso.

Dajmo, sedem razmesarjenih trupel bomo pa ja še zmogli!

Potres na Obali

Malo me preseneča, preveč pa tudi ne. Žalosti pa sploh ne. S porazom Vojke Štular in Brede Pečan je politični zemljevid Obale dobil novo podobo, v predstavah kontinentalnih Slovencev nekako tradicionalno »rdeči« kos države pa spremenil barvo.

Vendar je ni zamenjal za eno samo. Preveč preprosto in hkrati zavajajoče bi bilo reči, da je Obala zdaj rumena, plava ali kakršna koli že. Je, ampak vse to hkrati. Tudi rdeča je še. In pojutrišnjem bo morda rumene še več kot danes, nemara pa bo spet več rdeče. Ali zelene.

V volivnem telesu, to je po drugem krogu mogoče dokončno reči, je spet popustilo precej strankarskih oziroma ideoloških vezi. V Ljubljani so rdeči, zeleni, modri in rumeni družno volili Zorana Jankovića, v Mariboru Franca Kanglerja, na Obali pa Tomislava Klokočovnika in Tomaža Gantarja.

Brez volivcev, ki se odločajo na podlagi kandidata, programa ali iz povsem drugih razlogov, samo ideoloških ali strankarskih ne, tudi nobenih državnozborskih volitev ne bo mogoče več dobiti. To je dobro.

Upanje, da bomo vendarle pokopali partizane in domobrance ter se znebili demosovskih in eldeesovskih osamosvojiteljev, je od danes spet za kanček večje.

nedelja, november 12, 2006

Gospa ima jajca

Ane Kavšek ne poznam in tudi ozadja zgodbe ne. S to opombo izrekam globoko spoštovanje njenemu državljanskemu pogumu in človeški solidarnosti. Kdor ponudi iz Ambrusa deportiranim Romom svoje posestvo za naselitev, mora imeti oboje.

Škoda, da nimam posestva v kakšni idilični slovenski vasi. Kaj vse bi lahko stalo na njem, če bi bilo dovolj veliko: džamija, skladišče jedrskih odpadkov, odlagališče komunalnih odpadkov dom za odvisnike, zavetišče za pretepene ženske, rockerski klub, romska naselbina…

In kmalu bi bil rešen vseh sosedov, razen tistih, ki bi si jih sam izbral.

četrtek, november 09, 2006

Nesramni cinizem Janeza Janše

Da filma z naslovom Zigeuner raus? Ne, Janša naj gre tja! ne bom videl, sem vedel že pred dvema tednoma. Kot tudi to, da bo predsednik vlade prej ali slej glede deportacije ambruških Romov izustil nekaj nesramno ciničnih v svojem slogu.

Janša je, denimo, izrazil prepričanje, da je preselitev boljša in cenejša od stalne namestitve 200 specialcev v Ambrusu. Da je šlo za reševanje situacije na terenu in ni bilo časa za sklicevanje javne razprave in se 10 let pogovarjati o tem, kako zadeve rešiti. Takšen način reševanja problemov se je po oceni premiera dogajal prejšnjih 10 let. Da je lahko govoriti na splošno o strpnosti in tolerantnosti, a salonsko govorjenje in teoretiziranje problema ne reši. Da ga rešimo, je treba ukrepati in poiskati rešitev, ki bo najboljša oziroma najmanj slaba, če ni idealnih rešitev. Da Slovenija beleži kar nekaj primerov dobrih praks integracije romske skupnosti v lokalno okolje in normalno življenje ter ob tem izpostavil Prekmurje.

Gremo od zadaj. Z zglednim primerom integracije romske skupnosti v Prekmurju ta vlada nima nič. Niti prejšnje eldeesovske in demosova. Ta zgledni primer je zgleden že iz preddemokratičnih časov. Gospod predsednik, pred domačo javnostjo in Evropo se hvalite z dosežki komunizma. Zakaj jima ne poveste, da se hvalite z dosežki komunizma?

Najmanj slaba rešitev? V določeni situaciji je katerakoli rešitev lahko najmanj slaba. Tudi deportacija iz Postojne na nenaseljeni tropski otok; še zmeraj bodo Romi živi, v Ambrusu jim vlada tega ne zagotavlja. Celo idealna je lahko takšna rešitev, saj bo veliko volivcev zadovoljnih, stroški pa nizki, zaradi prihranka pri ogrevanju in prehrani. Malo sem ciničen, to menda razumete, gospod predsednik!?

Ni bilo časa razpravljati? Saj ne bi bilo treba, gospod premier. Dve leti ste že na oblasti, imeli ste čas, vi in vaša ministra za okolje in policijo, da poskrbita za zajemališče pitne vode, registrske tablice in nasilneže. Pa niste! Ne govorite mi o 10 letih in ne namigovati na prejšnje vlade! Vi, vaša ministra nista! Zakaj ju ne odstavite? Zakaj ste jima dovolili salonsko teoretiziranje, zakaj ste čakali, da se razmere zaostrijo? Zdaj hvalite ukrepanje policijskega ministra. Ministra, ki je križem rok gledal, kako nekdo podtika požar, zdaj hvalite, da gasi!?

Preselitev je boljša in cenejša od 200 specialcev! Fenomenalno, gospod predsednik, ta primerjava vas je vredna! Boljša in cenejša! Deportacija je boljša in cenejša od koncentracijskega taborišča v Ambrusu, stalno obkroženega z 200 specialci! V vaši optiki je to najbrž res videti tako, grozljivo pa je samo dejstvo, da ste si izbor najmanj slabe (in najmanj drage!) rešitve zoožili na deportacijo in koncentracijsko taborišče.

Res je, gospod Janez Janša, lahko je na splošno govoriti o strpnosti. In tolerantnosti (ki jo vi očitno razumete še malo drugače kot strpnost). Težje je v posameznih primerih govoriti o zakonitosti. In legalnosti, če že hočete tako.

torek, november 07, 2006

Nenačelno nasprotovanje smrtni kazni za Sadama Huseina

Kaj je liberalno – strinjati se s pravico muslimank, da nosijo ruto v skladu s svojim verskim prepričanjem in kulturnim izročilom ali razglašati rute za simbol v zahodni kulturi nezaželene ženske neenakopravnosti? Je liberalno živeti z muslimani, kakršni so ali bi moral pravi zahodni svobodomiselnež nenehno opozarjati na demokratične primanjkljaje islamske kulture?

Je mogoče o smrtni kazni Sadamu Huseinu razmišljati s stališča zahodne – v tem primeru predvsem zahodnoevropske – kulture 21. stoletja ali je dovoljeno o njej razmišljati s stališča kulture, v kateri je živel, vladal, odločal o življenju in smrti? O vojni, s katero so ga spravili ob oblast in po kateri so ga ujeli, o medsebojnem klanju, ki so ga s tem povzročili ter o pravnih plateh in pomanjkljivostih procesa, v katerem so ga obsodili, je mogoče veliko reči,vendar: je liberalno strinjati se s smrtno obsodbo, izrečeno človeku v kulturnem krogu, ki ima legalizirane najbolj krute telesne kazni ali je treba proti takšni sodbi povzdigniti glas v imenu zahodnih kulturnih standardov?

Naj obrnem to vprašanje. Kakšno kazen bi zahodnoevropski človek 21. stoletja pričakoval oziroma zahteval za muslimana, ki bi v soboto dopoldne v ljubljanskem BTC z nastavljeno bombo povzročil smrt ducatov ljudi? V skladu z zahodnoevropskimi normami ali v skladu s standardi njegovega kulturnega kroga? Preden odgovorite na to vprašanje, pomislite za hip na ambruško grožnjo s pogromom proti Romom in na to, kako se je odzvala država.

Civilizacijski lošč je tanek in vsak emajl lahko popusti. Biti proti smrtni kazni Sadamu Huseinu, kakor je zdaj EU in z njo uradna Slovenija, je na videz v skladu s stališčem taiste EU, da Turčija še ne izpolnjuje meril za vstop v EU. Obema stališčema je skupen strah. V prvem primeru gre za strah pred maščevanjem te ali one skupine islamskih skrajnežev za Huseinovo smrt, strah pred žrtvami na evropskih tleh torej in trenutkom, ko bi vprašanje smrtne kazni kot legaliziranega maščevanja družbe z vso silovitostjo prebilo civilizacijski lošč. V drugemu primeru gre za strah pred turško delovno silo in kulturnimi vzorci, ki bi dobili uradno zahodnoevropsko državljanstvo in povzročili še več družbenih konfliktov. Resničnega liberalizma oziroma demokratičnih pomislekov pa v ozadju tega strahopetnega politikanstva ni. Drugače rečeno, v načelnost nasprotovanja smrtni kazni za Sadama Huseina bi bilo mogoče verjeti le, če bi EU hkrati pospešila proces sprejemanja Turčije v članstvo.

A od politikov, ki v imenu križa z zakoni prepovedujejo rute v javnih prostorih, tega ni mogoče pričakovati. Še manj od politikov, ki se v 48 urah iz nasprotnikov deportacije Romov spremenijo v njene voljne izvrševalce.