Malo me preseneča, preveč pa tudi ne. Žalosti pa sploh ne. S porazom Vojke Štular in Brede Pečan je politični zemljevid Obale dobil novo podobo, v predstavah kontinentalnih Slovencev nekako tradicionalno »rdeči« kos države pa spremenil barvo.
Vendar je ni zamenjal za eno samo. Preveč preprosto in hkrati zavajajoče bi bilo reči, da je Obala zdaj rumena, plava ali kakršna koli že. Je, ampak vse to hkrati. Tudi rdeča je še. In pojutrišnjem bo morda rumene še več kot danes, nemara pa bo spet več rdeče. Ali zelene.
V volivnem telesu, to je po drugem krogu mogoče dokončno reči, je spet popustilo precej strankarskih oziroma ideoloških vezi. V Ljubljani so rdeči, zeleni, modri in rumeni družno volili Zorana Jankovića, v Mariboru Franca Kanglerja, na Obali pa Tomislava Klokočovnika in Tomaža Gantarja.
Brez volivcev, ki se odločajo na podlagi kandidata, programa ali iz povsem drugih razlogov, samo ideoloških ali strankarskih ne, tudi nobenih državnozborskih volitev ne bo mogoče več dobiti. To je dobro.
Upanje, da bomo vendarle pokopali partizane in domobrance ter se znebili demosovskih in eldeesovskih osamosvojiteljev, je od danes spet za kanček večje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar