sreda, oktober 11, 2006

Iz celice v mednožje

Naj najprej opozorim na blog, ki nima zveze s tistim, o čemer ne nameravam pisati

http://drapal.blog.siol.net/

in se mi zdi škoda, če ne bi bil spregledan.

Zdaj bi v bistvu že začel, če se ne bi spomnil, da moram omeniti še en blog

http://michellemalkin.com/index.htm

ki prav tako ima zvezo s tistim, o čemer bom pisal. Precej posredno, zato bi bilo dobro, če se z njo ne bi preveč obremenjevali. Zvezo namreč.

On je torej, da preidem k stvari, dejal (22. februarja 2005): »Tudi v tem poročilu celo, poglejte, kaj smo navedli, kaj je funkcija, ki jo ima družina: zadovoljevanje spolnih potreb moškega in ženske, z izjemo swingerjev; potem zagotavljanje reprodukcije, vloge z rojevanjem potomcev. Reprodukcije, vloge... Ali je družina reprodukcija otrok? Ali smo družine tovarne otrok? Naprej, osebnostna stabilnost odraslih, zadovoljevanje čustvenih potreb in občutka varnosti. Nadalje, socializacija otrok in ekonomska funkcija družine. To je vse kar ste, oprostite, v tem poročilu napisali, kaj je družina. Kje so tukaj vrednote? (…) Zato imamo danes verjetno en cel kup podivjanih, tudi naših vrstnikov, imamo nasilje v družini, kjer je najmanjši problem prisliniti eno klofuto ženi, po vsej verjetnosti je to v velikih primerih, kjer je nasilje od otrok, tako kot jesti vsakdanji kruh, ker se nihče več ne vpraša, ali je življenje v družinah še življenje normalne prvobitne celice, pa bom še enkrat rekel, ljubezni.«

Drznem si povzeti, da je družina predvsem prvobitna celica ljubezni, šele potem vse drugo, tudi – če ne gre drugače – celica za zadovoljevanje spolnih potreb.

Celice, kot vemo, so za drugačna mišljenja vselej odprte. Natančneje, za drugače misleče. Svoboda je vselej svoboda drugače mislečega. Celice imajo, kot vemo, osmotično membrano, kar pomeni, da omogočajo prehajanje v obe smeri. Kar empirija potrjuje, saj je že veliko zapornikov pobegnilo. In tako tudi veliko družinskih očetov iz ljubezenske celice v spolno. Tako rekoč od doma direkt v mednožje. Da bi se potem kar naprej vračali v ljubezensko celico. Kot v zapor odprtega tipa.

A Pavle Rupar je samo eden.

Ni komentarjev: