torek, februar 13, 2007

Helikopterske prevoze bo vseeno treba plačati

Obstaja uredba, s katero je vlada AMZS pooblastila za opravljanje helikopterskih reševalnih prevozov; dogovor z AMZS o sklenitvi posla je bil usten; AMZS je kot izvajalca prevozov najela helikopter podjetja Flycom.

Flycom je dogovorjeno storitev opravljal, dokler ni vlada pod pritiskom javnosti in komisije za preprečevanje korupcije priznala, da bi morala opravljanje teh prevozov oddati kot javno naročilo, potemtakem z razpisom. Uredba je bila spremenjena, razpisa še ni bilo.

Ustni dogovor na podlagi nezakonite uredbe vlade je druga stran (AMZS-Flycom) spoštovala; prevozi so, do spremembe uredbe, potekali v obojestransko zadovoljstvo; z vladne strani ni bilo nobenega znamenja, da se ustnega dogovora na podlagi uredbe ne namerava držati, druga stran je ravnala v dobri veri, da bo za storitve tudi plačana, ker je posel (ustni) dogovorila z ministrom.

Zdaj vlada oziroma njen minister pravita, da pogodba ni bila sklenjena (pisno) in da ne nameravata poravnati obveznosti iz ustnega dogovora med ministrom in predsednikom AMZS.

Po obligacijskem pravu obličnost pogodbe načeloma ni predpisana. Če je predpisana za vse posle, ki jih sklene vlada, je minister pač posel sklenil v nasprotju s temi predpisi, vendar to za veljavnost pogodbe ni bistveno. Obveznosti na podlagi ustnega dogovora bo država morala plačati.

Ministra, ki je skleni ustni dogovor, lahko predsednik vlade odstavi zaradi kršenih predpisov o obličnosti sklenitve posla.

Prav tako za veljavnost posla ni bistveno, da je bil (ustno) sklenjen na podlagi kasneje spremenjene pravne podlage. Celo to ni bistveno, da je bil posel sklenjen na podlagi nezakonite uredbe oziroma uredbe, za katero je vlada vedela ali bi morala vedeti, da ni zakonita. (V nasprotnem primeru bi lahko vlada kar naprej sprejemala uredbe, s katerimi bi posle oddajala brez javnega naročila, ko bi jih bilo treba plačati, pa bi spremenila uredbo in prejšnjo razglasila za nezakonito.) Finančne obveznosti iz posla, (ustno) sklenjenega na podlagi nezakonite uredbe, bo država morala plačati.

Predsednika vlade, ki je podpisal nezakonito uredbo, lahko poskušajo v parlamentu odstaviti poslanci.


Ni komentarjev: