Tistih, ki bi Augusta Pinocheta razglašali za demokrata in liberalca, je zanemarljivo malo. Tudi Fidel Castro ni nikoli ponudil posebnega razloga za to, da bi ga imeli za kaj več kot to, kar je bil – diktator. Pa vendar, Castro je mnogim 'kljub vsemu nekako simpatičen', Pinochet pa komaj komu. Obstaja za to nemara kakšen utemeljen razlog?
Niti Pinocheta niti Castra ni mogoče 'obtožiti' za širjenje demokratičnih in liberalnih (v smislu svobodomiselnih) idej. Prav nasprotno: oba sta (komaj pokonci stoječo) demokracijo v svoji državi pokončala, vsakogar, ko je mislil drugače in je to tudi povedal, čeprav šepetaje, pa pobila, mučila ali zaprla. Štetje, kateri jih je koliko oziroma, kateri jih je nemara več, je neumestno. Zadostoval bi en sam, vsak izmed njunih režimov pa jih ima na vesti tisoče.
OK, je morda kaj, kaj jima je šteti v dobro? Tukaj se nemudoma lahko znajdemo na spolzkih tleh logike 'že res, da je Hitler pobijal Žide, ampak vsi Nemci so imeli delo' oziroma 'ideja socializma je bila dobra, le da jo je Stalin zlorabil'. A ne gre za takšno 'absolutno' primerjavo (s katero bi 'relativiziral' zločine enega ali drugega), ampak 'relativno' primerjavo.
Denimo, Castrov režim je opismenil Kubance in jih zdravstveno oskrbel do določene ravni, BDP na prebivalca pa znaša okrog 3500 dolarjev (leta 1960 okrog 500 dolarjev, leta 1973 okrog 1000 dolarjev).
Pinochet je na drugi strani vzpostavil delujoče državne institucije in gospodarski sistem, BDP na prebivalca pa znaša dobrih 12.000 dolarjev (leta 1960 1160 dolarjev, leta 1973, ko je Pinochet prevzel oblast, nekaj manj kot 1500 dolarjev). Čilu se je leta 1990 'posrečil' razmeroma miren prehod v demokracijo, čeprav je bilo takratnih dobrih 5000 dolarjev na prebivalca hudo nepravično razporejenih. (Končno je Pinochet prevzel oblast, da zaščiti interese – tudi ameriškega – kapitala in veleposestnikov.)
Naj tvegam napoved: Kuba se bo po Castrovi smrti samo po naključju izognila nemirnemu in zelo verjetno tudi nasilnemu prehodu v … (demokracijo? novo diktaturo? …) Ob današnjih 3500 dolarjih na prebivalca, pa če so ti še tako 'pravično' razdeljeni, se to ne zdi mogoče. Za kaj takega bi bilo, če vzamem čilskih 5000 dolarjev iz leta 1990, potrebnih, čez palec, kakšnih 7000 dolarjev).
Ni komentarjev:
Objavite komentar